Akacijev med

Med družinskega čebelarstva Kapun je vrhunske kakovosti, ki ga pridno nabirajo čebelice na dišečih belih cvetovih akacije v Prekmurju. Ta akacijev med po dostopni ceni ima certifikat Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kar pomeni, da je bil pridelan na območju Slovenije in je preverjen pod strogim nadzorom. Med ima prijeten, sladek in lahkoten okus. Domači akacijev med je prejemnik srebrne medalje za vrhunsko kakovost, ki jo je prejel na mednarodnem ocenjevanju medu, ki je potekalo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni leta 2022. Barva medu se preliva od skoraj prozorne do vodeno rumene barve, pri čemer gre za precej tekoč med, ki kristalizira zelo počasi. Njegov okus je prijetno sladek in lahkoten, z rahlim vonjem po vaniliji. Med vsemi vrstami medu je najslajši in vsebuje več fruktoze kot glukoze. Slasten namaz za vsak dan Akacijev med je idealen za zajtrk, saj ga lahko namažemo na kruh, uporabimo kot sladilo za čaj ali kavne napitke ali pa ga uživamo kar z žlico, saj ima izjemno prijeten okus. Opisan med je tekoč, skoraj brezbarven ali nežno rumene barve, z nežnim in milem okusom ter brez izrazitega vonja. Poleg tega pa pomirja in deluje blagodejno pri nespečnosti, težavah v obdobju menopavze in pri neješčih otrocih. Akacija ali robinija je znano medovito drevo, ki raste v toplejših podnebjih. Čas njegovega cvetenja je odvisen od začetka pomladi, saj se prvi cvetovi lahko odprejo že v začetku maja, medtem ko se cvetenje lahko zavleče tudi v junij. Količina medu, ki ga naberejo čebele na akaciji, je odvisna od vremenskih razmer, vendar pa lahko v idealnih razmerah dobiček od paše na akaciji zelo obilen. Nežen okus, visoka kakovost in koristne sestavine za zdravje Akacijev med je vrsta medu, ki je skoraj brezbarvna ali svetlo rumene barve. Gre za vrsto medu, ki ima prijetno nežen okus, zato ga nekateri imenujejo tudi damski med. Akacijev med velja za eno najkakovostnejših vrst medu v Sloveniji, saj ga odlikuje nežen vonj po akacijevem cvetju in nežna aroma po vanilijevih bonbonih ali sladkem sirupu. Poleg tega se akacijev med kristalizira počasi, kar pomeni, da se redko strdi. Akacijev med vsebuje različne sestavine, ki so koristne za zdravje in dobro počutje. Glavne sestavine medu so grozdni sladkor (glukoza), sadni sladkor (fruktoza) in trsni ali pesni sladkor (saharoza), skupaj pa predstavljajo približno tri četrtine sestavin medu. Poleg tega vsebuje tudi vodo, fermentirane encime (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod) in organske kisline. Med ima tudi vitamine, zlasti vitamine B skupine in vitamin C, ki so pomembni za pravilno delovanje telesa. Skupaj tvorijo unikatno kombinacijo hranil, ki so koristna za človeško telo. Vpliv vremena na sezono in proces kristalizacije medu Akacija je drevo, ki cveti v drugi polovici maja in na njenih belih cvetovih se nabira obilo medičine. Vendar pa je akacija zelo občutljiva na vremenske razmere in jo lahko negativno vpliva tudi že manjše število padavin ali močan jugozahodni veter v času cvetenja. Zato je za dobro medičarsko sezono potrebno ugodno in stabilno vreme ter primerna temperatura. Akacija uspeva na določenih območjih v Sloveniji, predvsem v nižinskem delu Pomurja in na Goriškem. Med, ki ga pridobivajo iz akacijevih cvetov, se sčasoma strdi in kristalizira. To se zgodi, ko se glukoza v medu začne tvoriti v kristalih. Kristaliziran med lahko hranimo več let, saj se njegove lastnosti ne spreminjajo. Če želimo utekočiniti kristaliziran med, ga postavimo v kozarec in ta kozarec postavimo v vročo vodo. Med pri tem mešamo, vendar temperatura medu ne sme preseči 42 °C. Akacijev med je ena najbolj priljubljenih vrst medu, ki je poznan tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Ta med je znan po svojem nežnem vonju, okusu in barvi. Akacijev med je priporočljiv za otroke in sladkorne bolnike, saj vsebuje manjše količine cvetnega prahu in ima blagodejne učinke na delovanje jeter, ledvic ter lajša simptome stresa, bolezni dihal in sečnega trakta. Poleg tega ima tudi prijeten okus, ki spodbuja tek. Zgodovina in zdravilne lastnosti medu Med je sladka in lepljiva snov, ki jo poznamo že tisočletja. Čeprav so ga uporabljali že pred pisnimi zgodovinskimi omembami, pa so njegov pravi izvor in sestava dolgo časa ostajala skrivnost. Aristotel, starogrški mislec iz 4. stoletja pr. n. št., je verjel, da med pada z neba, ko vzhajajo zvezde. V starem Egiptu pa so mislili, da med nastaja iz solz boga Raa. Danes pa vemo, da med pridobivajo čebele iz nektarja cvetov. Med pa ni le okusna sladica, temveč je tudi zelo zdrav. Znanstveniki so odkrili, da ima med številne zdravilne lastnosti in je eno najbolj vsestranskih živil. Lahko pomaga otrokom, starejšim, športnikom, bolnikom in nosečnicam ter je idealen za krepitev imunskega sistema in zdravljenje različnih bolezni. Koristni učinki medu na zdravje in njegova sestava Znanstveni dokazi kažejo, da ima med številne pozitivne učinke na naše zdravje. Eden izmed njih je zmanjševanje škodljivih učinkov obsevanja pri bolnikih z rakavimi obolenji. Poleg tega med izboljšuje stanje ustne votline, krepi antioksidante in izboljšuje atletske zmožnosti rekreativnih športnikov. V naravnem medu je vsebnost vlage med 14 in 18 odstotki, kar preprečuje razvoj mikroorganizmov. Med kristalizira glede na razmerje različnih sladkorjev in barvo, ki je odvisna od drugih sestavin. Tekoči in strjeni med sta v bistvu enaka, saj se razlikujeta samo po stopnji kristalizacije. Večina tekočih vrst medu postane zrnata, če jih izpostavimo svetlobi in mrazu, kar pa ne vpliva na kakovost medu. Med lahko ponovno spremenimo v tekoče stanje, če ga segrejemo na 39 stopinj Celzija. Vendar pa segrevanje na višjo temperaturo odsvetujemo, saj lahko med takrat izgubi svojo biološko vrednost.