Ptički pojejo svoje vesele pesmice, listje na drevesih se barva v prekrasne odtenke zelene barve in sončni žarki nas vedno bolj toplo božajo. Pomlad se bohoti v vsej svoji lepoti, samo mi jo opazujemo skozi solzne in rdeče oči ter z zamašenim nosom.
S pomladjo se je namreč v deželo vrnila tudi alergija na cvetni prah, kar nas popolnoma nič ne veseli, saj nam otežuje normalno življenje.
Alergija na cvetni prah je največkrat dedna
Cvetni prah trav, zeli, žit, dreves, grmovnic in plevela spravlja v pomladnem in poletnem času v obup številne otroke in odrasle. Alergija na cvetni prah je v veliki meri gensko pogojena, zato se najpogosteje pojavlja med člani iste družine ter pri ljudeh, ki živijo na podeželju in pri tistih, ki so v zgodnjem otroštvu odraščali obkroženi z živalmi.
Poleg genetskega dejavnika se alergija na cvetni prah razvije tudi zaradi vpliva dejavnikov iz okolja.
Alergija na cvetni prah povzroči:
• smrkanje
• kihanje
• kašljanje
• zamašen nos
• zamašena ušesa
• vneto grlo
• srbeč nos
• srbeča koža
• solzne, rdeče, pekoče oči
• pritisk v sinusih
• glavobol
• utrujenost
• razdražljivost
Četudi je v veliki meri podobna prehladu, alergija na cvetni prah ni nalezljiva tako kot je prehlad.
Največ ljudi ima alergijski rinitis. Pojavnost je še posebej visoka pri otrocih in mladostnikih. Redko se razvije pred 3. letom starosti, po 50. letu starosti pa simptomi najpogosteje izzvenijo. Simptomi alergijskega rinitisa so: izcedek iz nosa, kihanje, srbenje nosa in žrela, zamašen nos ter posledično slabši vonj, okus, spanec, glavobol in utrujenost.
Ljudje z alergijskim rinitisom imajo največkrat tudi alergijsko astmo, ki je alergijsko vnetje sluznice dihalnih poti, kar se kaže z napadi kašlja, izkašljevanjem sluzi, težko sapo, tiščanjem v prsi in piskajočim dihanjem.
Veliko ljudi se sooča z alergijskim konjunktivitisom. Vsem zgornjim simptomov se pridruži še solzenje oči, otekanje veznic, občutek peska v očeh, pordelost in srbenje oči.
Nekaterim ljudem, ki imajo alergijo na cvetni prah, se lahko sprožijo simptomi tudi ob uživanju sadja, zelenjave, oreščkov ali celo ob lupljenju krompirja. To je pelodno-prehranska navzkrižna alergija, ko organizem reagira na beljakovine v zaužiti hrani.
Sprožilci alergije na cvetni prah
Alergija na cvetni prah se sproži takoj, ko je človek izpostavljen alergenom. Le-ti so lahko v naravi ali v zaprtih prostorih. Lahko so stalno prisotni ali pa se pojavljajo sezonsko.
Najpogostejši alergeni so:
– plesni in glive
– živalska dlaka in prhljaj
– pršice in ščurki
– cvetni prah
– cigaretni dim
Imunski sistem pomotoma zazna alergene kot nevarne in se nanje pretirano odzove s protitelesi, ki prihitijo na pomoč, da bi zaščitili organizem. Obrambni mehanizem razširi žile v telesu in začne proizvajati vnetne snovi, kar privede do pojava simptomov alergije na cvetni prah.
Običajnim sprožilcem se velikokrat pridružijo dražilne snovi, ki dodatno potencirajo simptome alergije. Alergija na cvetni prah razdraži nosno sluznico, zato je nos bolj dovzeten za dražilce kot so:
– onesnažen zrak
– dim, ki nastaja s kurjenjem lesa
– tobačni dim
– veter
– aerosolna pršila
– močni vonji
– spremenjena temperatura
– spremenjena vlažnost
– hlapi
Blaženje simptomov alergije s pomočjo zdravil in terapij
V kolikor trajajo simptomi več kot en teden, je priporočljivo obiskati družinskega zdravnika, ki vas bo napotil na alergološki test k specialistu. Specialist alergolog vam bo na podlagi diagnoze predpisal primerna zdravila in terapije ter istočasno svetoval, kako si lahko sami lajšate težave.
Lokalni nosni pršilniki s kortikosteroidi, nosni dekongestivi, kapljice za oči z antihistaminikom, oralni antihistaminiki v obliki tablet, fiziološka raztopina,… so zdravila, ki znižujejo vnetja povzročena s cvetnim prahom.
Desenzibilizacija ali specifična imunoterapija je zdravljenje, ki deluje neposredno na imunski sistem in s pomočjo katerega se v telo dalj časa vnaša alergen. Z višanjem vnesene koncentracije alergena se s časom doseže toleranco na alergen in omili simptome. Je edina vrsta zdravljenja, ki ima dolgotrajne učinke. Primerna je za otroke in odrasle.
Z akupunkturo se stimulirajo akupunkturne točke na ušesih in glavi. Zaradi energetske izravnave pride do izbrisa biofizikalnih engramov iz spominskih celic imunskega sistema, zaradi česar imunski sistem alergenov ne prepozna več kot nevarne in zato ne pride do alergijske reakcije ob stiku z njimi.
Kako lahko sami blažimo simptome
Izogibati se moramo jutranjim sprehodom v naravi, ko je v zraku največ cvetnega prahu. Ni se priporočljivo sprehajati v naravi kadar piha veter in je zrak suh. Najprimernejši čas za sprehod je po dežju, ko je ozračje očiščeno.
Prav tako se izogibamo območjem, kjer je sveže pokošena trava.
Oči si prekrijemo s sončnimi očali. Po stiku z živalmi si umijemo roke. Po sprehodu operemo svoja oblačila in se oprhamo, da s sebe speremo cvetni prah.
V času višanja koncentracij cvetnega prahu v zraku zapiramo vrata in okna, da cvetni prah ne pride v notranjost prostorov. Razvoj plesni v stanovanju nadzorujemo z uporabo sušilnika zraka.
V svoj jedilnik vnesemo hrano in pijačo, ki krepi imunski sistem. Ingver, kurkuma in vitamin C so idealna kombinacija za boj proti simptomom alergije na cvetni prah. Ne jemo svežega sadja in zelenjave. Popijemo vsaj 1 liter čaja ameriškega slamnika dnevno.
Večkrat dnevno si masiramo predel ob obeh nosnicah, očesni lok nad obrvema in čelo.
Alergija na cvetni prah se pojavlja sezonsko zato jo lahko obvladamo, če začnemo zdravila jemati pred pojavom simptomov. To ni težko, če vemo, kateri alergeni so za nas škodljivi in kdaj jih je največ v zraku. Spremljanje koncentracij cvetnega praha v zraku in pravočasno reagiranje nas bo odrešilo najhujših simptomov.
Res ni potrebno, da nam alergija na cvetni prah greni življenje.
